Dezuje…

Ekola, za glasbeno podlago pri branju sm poskrbela.

Ura je minuta do polnoči, petek…dežuje.. V hiši je vse tiho, poslušam dežne kaplje kako nežno udarjajo ob streho na terasi. Ne morem si kaj, da mi misli spet nebi zatavale v “dobre stare čase”.
Zdi se mi, da imamo ljudje prav neverjetno selektiven spomin, po parih letih se ne spomnimo slabih stvari. Ko pogledaš nazaj se spomniš lepih stvari, pozabiš vse prepire, spore, grde besede…Ustvarimo si neko idealno sliko nečesa, kar dejansko niti ni bilo. Idealiziramo. Ne razumem, zakaj ljudje tako obupano iščemo ideale. Idealnega partnerja, popolno družino, imeti pridne in talentirane otroke, ki nam jih bodo vsi zavidali…

Jaz krivim pravljice o princih na belih konjih, filmi, ki nam prodajajo “happy end-e”. Ni čudno, da ne znamo biti srečni s tistim kar imamo. Bombandirajo nas iz vseh strani, televizija, revije, internet.  Vsilijo nam misel, da nismo dovolj dobri, postavljajo neke norme, ki po mojem mnenju niso dosegljive.

Smo sužnji družbe, v kateri “ideale” postavljajo mediji. Zato se ne  bojmo se biti drugačni od  teh kvazi postavljenih idealov. Torej, smejmo se, jočimo, kregajmo, ljubimo,bodimo sočutni, včasih majčkeno nesramni. Bodimo ljudje in ne roboti

Mogoče obstaja, mogoče lahko obstaja….samo v večini primerov se razvije v tisto nekaj več…

Ko se pa vse skupi zalomi, ostane samo še bežen spomin… Na to kar je bilo, lahko je lep, lahko je grd…definitivno je pa spomin. Ne glede kako se ga trudimo izrinit iz glave, ostane. Tam nek u kotičku srca, ko pomisliš na to…Čutiš ko te pikne Tisto je spomin

Mogoče sem preobčutljiva, ne vem…vem pa da sovražim ljudi, ki se pretvarjajo, da so prijatelji… Ko pa nisi več zanimiv oz. te ne rabijo več, te zavržejo kot staro krpo. Ja bravo geniji res!
Js sm butl, resno! Zakaj? Neglede kako me človek prizadane, najdem neko dobro stvar na njemu… in ko je v težavah poslusam, poizkusam pomagat. Kdaj si bom znala reč :” Polona, dost je ni vredno, pusti! ” …

Vrjetno nikoli, bom pa mogla previdneje izbirati prijatelje, fante in podobno…

Ker definitivno imam radar za težave Ampak, u letošnjem letu mi kaže na bolje… Sonce je bolj svetlo, morje bol modro… bomo vidli

Slabe stvari je treba pustiti za sabo, samo učasih se je težko sprijaznit, da so za nekatere prijateljstvo in čustva, samo potrošna roba

ko imamo na primorskem sončeka

Dnevi so lepši, razpoloženje je mnogo boljše Res mam rada sončeka, zdi se mi, da je življenje lažje, tudi če si slabe volje. Sonček s svojimi žarki polepša dan

Pa še slikca, ki je nastala ko smo bili na kavici

Avtorske pravice ima Klara Lipnikar =)

V službi se pri kofetu menita kolegici: “Kakšen sex pa si imela včeraj?”
Katastrofa… Mož je prišel iz službe, v 3 minutah je pojedel kosilo, po kosilu 4 minute sexa in potem je po 2 minutah zaspal. Pa pri tebi?

“Pri meni fantazija. Mož je prišel domov, me je peljal na prekrasno romantično večerjo, po večerji sva se počasi eno uro sprehodila do doma, doma spet sveče in ena ura extra predigre, potlej pa ena ura fantastičnega sexa, na koncu pa sva se še eno uro pogovarjala. Z eno besedo – bajka.

No pa poglejmo še moško verzijo istega dogodka

Preberi vse »

Flirrt – Zbiram vse..

In azurno nebo,
za njim pa vidim kako lahko…
…kako ljubezen umre
in bolečina zamenja te.
Izruval bi si srce,
a to žal ne gre, ne gre.

V mojem telesu

V mojem telesu leži tvoj znak,

nekaj dotikov, par napak.

V mojem telesu me še boli,

Najbolj ti.

Vsakoletni žur, ki a pripravijo Šank rocki Me je prijateljica zadnjič vprašala če gremo. Itak da gremo SAmo potem sem se spomnila, par let nazaj, je bil to najin spoznavni večer. Ja, nism hotla še na dejt it, si pa “ukradu” karto svojemu prjatlu (ja pač razprodano je blo), da si pršu do mene tisti večer.Lepo je blo, še vedno mi spomini narišejo nasmeh na obraz. Zakaj ne more bit več tako? Zakaj vsakič, ko se pogovarjam s tabo proti večeru, v ozadju slišim ženski glas? Ni mi vseeno, preveč sem začela popuščat. Vem, kam me je moja trma pripeljala, samo… Tole popuščanje tudi ne pelje nikamor…

Bliža se božič, čas zakuhančkov, smrekic, okraskov, daril… Lučke vsepovsod… Lepo…samo kaj ko se mi zdi, da bo tokrat, zopet še božič brez tebe.

Danes bo lep dan, vem. Samo kaj ko za nedeljami, vedno pridejo ponedelki
Nov Dan

Film za zgodovino, res Prav v men je zbudil vse čute Prisilil me je k ramišljanju. Stavek : ” Nikoli te ne bom prizadel, obljubim “. Ma kako lahko to en obljubi? To zadevo sm sicer 2x slišala, samo… Hja ne morem rečt,da nism bla prizadeta. Samo tale ljubezen med Edwardom in Bello, je prav neverjetna, kako se imata lahko 2 tako rada? Za tako ljubezen, bi tut jaz postala vampir. Pomoje bi se za to odločla, tako kot pravijo v angleško govorečem svet “in a heartbeat”.Taka ljubezen bi bla res “for ever”, sam a sta kdaj razmišljala, kaj če se skregata? Edward in Bella? No pol bi se mogla prenašat res za večno. No, bom jaz raj tih, ko sm bol črnogleda pr teh ljubezenskih zadevah, je pa lepo videt tako ljubezen, pa čeprav samo na platnu

Vsi poznamo te osebe To so ljudije, ki govorijo govorijo in govorijo, povedo pa nič. Hja, tk je to, poznam veliko takih ljudi.
So pa tudi ljudje, ki obvladajo besede. Obvladajo človekova čustva. Manipulatorji. Na svojem področju je nepremagljivi. Ne prideš jim blizu. Zakaj? Ko prideš dovolj blizu, se zaprejo kot školje, potem pa “mrknejo”.
Hja, dober sj to gre, če ti je človek znanec. Si rečeš : ” Pa vredu je, naj dela kar hoče”. Si pa predstavljate, da živite s takim človekom? S človekom, s katerim ne moreš reševati problemov, ker problema preprosto ne vidi, ali ga noče videt? Lahk sam rečem, srečno tistemu, ki mu uspe.

Zato tut ne pišem bloga, ker sem čist fertik :& Pijem čaj z medom (pri ušesih mi že vn leze), ter čakam da mine Jeej

Bols da bom do ju3 zdrava,ker morem u kino